Matej Balantič Follow @skavt

Vem, naslov je hecen, a žal čedalje bolj aktualen. Vsekakor nimam namena prilivati olja na ogenj vsesplošnega odhajanja iz Slovenije ali k temu celo koga spodbujati, se je pa potrebno sprijazniti z realnostjo nekonkurenčnosti Slovenije v evropskem okolju. Vsem, ki ste takšno odločitev sprejeli želim s tem zapisom pomagati pri birokraciji.

Sam sem Slovenijo zapustil septembra 2013. O razlogih za odločitev podrobneje morda drugič, če povzamem pa me je k odhodu predvsem vzpodbudila nekonkurenčnost slovenskega trga dela. Ne trdim, da v Sloveniji ni mogoče najti službe, gotovo pa so možnosti “sanjske službe” (različno glede na poklic in želje, seveda) močno omejene ali celo loterijske.

Davčna džungla slovenskega izseljenstva

Ko pravim, da sem Slovenijo zapustil, ne želim zgolj reči da sem se iz nje fizično odselil. Kje pa, naivnež, ki bi ravnal lahkomiselno in se novim izzivom naproti odpravil brez da bi uredil vso potrebno birokracijo v Sloveniji, tvega neprijetne izkušnje s slovensko davčno upravo ob letu osorej. Iz Slovenije sem se namreč formalno izselil (postal sem formalni izseljenec), tako v smislu matične kot davčne zakonodaje. Se sliši komplicirano? Saj je :)

Da razložim. Povprečen slovenski državljan, s stalnim bivališčem v Sloveniji, ob prejemanju plače ali drugih prihodkov državi plačuje dohodnino in druge davke. Tu gre za povsem normalen fenomen, s katerim prebivalci financiramo delovanje javnih služb. Zavezanost takšnih državljanov (in ostalih prebivalcev) plačevati davke izvira predvsem iz dejstva, da bivajo in delajo v Sloveniji, torej tu tudi koristijo usluge javnih servisov (zdravstva, šol, vrtcev, parlamenta itd.)

Dnevni migranti, zdomci in izseljenci

Človek bi seveda pomislil, da se ob zaposlitvi v tujini (npr. Nemčiji) ta “pravica” pobiranja davkov avtomatsko prenese na državo, kjer se zaposlitev vrši. Da temu ni tako lahko opazimo ob prebiranju zgodb nesrečnih slovencev, ki živijo ob meji, in se na delo vozijo v Avstrijo ali Italijo (t.i. dnevni migranti). Kljub vsemu gre tu za izjemno situacijo, ko nekdo živi v eni državi, dela pa v drugi, zato država lahko upravičeno zahteva, da (vsaj del) davkov plačuje tudi v državi bivališča (rezidenstva).

Žal pa državljanom, ki tako delajo kot tudi živijo v tujini, država prav nič ne olajša življenja. Zakonodaja najprej razlikuje med zdomci in izseljenci. Zdomci so državljani, ki so se začasno preselili v tujino, v Sloveniji pa obdržali stalno bivališče. Obratno so izseljenci državljani, ki so za stalno preseljeni v tujino, v Sloveniji pa nimajo niti stalnega bivališča. 

Nadalje zakonodaja razlikuje med rezidenti Slovenije (vsi, ki imajo v Sloveniji stalno bivališče) in davčnimi rezidenti Slovenije. Davčni rezidenti so avtomatsko vsi rezidenti ter tudi osebe, ki so v Sloveniji (po preselitvi) obdržale tesnejše osebne in ekonomske interese. Ali je temu tako, seveda presoja davčna uprava (vir: DURS).

Dvojna obdavčitev

Zdomci so torej vedno tudi davčni rezidenti Republike Slovenije in s tem zavezani za plačilo davkov v naši državi. Ker tuja država, kjer zdomec dela, takšno osebo navadno tudi šteje za lastnega rezidenta, vstopimo v polje dvojne obdavčitve. Tako osebo bosta (jako neugodno!) obdavčili obe državi, tako Slovenija, kot tuja država. Glede na individualne meddržavne pogodbe o “izogibanju” dvojne obdavčitve (preveri seznam po državah) se bo takšna oseba morda izmazala “zgolj” s plačevanjem razlike med tujo (navadno nižjo) in domačo davčno stopnjo. 

Odločitev: ne bom rezident!

Težko bi dejal, za koliko časa sem sam odšel iz domovine. Dejstvo pa je, da razen prijateljev in sorodnikov tu nisem pustil ničesar. Hecno, ne, neumno, bi se počutil, če bi na koncu leta, poleg nemške dohodnine, moral primakniti še v slovenski “davčni lonček”. Kljub predvsem čustveni želji, da bi “ostal prijavljen” v Sloveniji, so zmagali racionalni argumenti in padla je odločitev: ne bom davčni rezident. 

Lažje reči kot storiti: Kako odjaviti davčno rezidenstvo

Če še niste odšli v tujino vam toplo priporočam, da pridobite digitalno potrdilo za elektronsko poslovanje.  Načeloma zadošča vsako potrdilo priznanih slovenskih izdajateljev (PoštarCA, NLB), če ga še nimate, si lahko pridobite brezplačno potrdilo SIGEN-CA. Potrdilo se naroči na katerkoli upravni enoti.

S takšnim potrdilom lahko vse postopke z državo urejate elektronsko, torej brez fizične prisotnosti, iz tujine. Zelo redka izjema so nekateri postopki, npr. za izdajanje osebnih izkaznic in potnih listin. Še več, s tem potrdilom lahko podpisujete tudi navadno e-pošto, v kolikor vam kakšno bolj konzervativno podjetje ali zavod (khm, NLB, ZZZS) odreče komunikacijo preko e-pošte. Zakonsko gledano e-podpisanih obrazcev ne smejo zavrniti.

Hec namreč je, da (vsaj kar se tiče korakov naštetih spodaj) večino postopkov morate opraviti po izselitvi (razen če svoj novi stalni naslov poznate že prej), kar bi vam ob fizičnem obiskovanju DURS-a in upravne enote povzročilo dodatne stroške.

Prvi korak je seveda odjava stalnega bivališča. Kot rečeno to lahko storite elektronsko z izpolnitvijo e-obrazca. V obrazec je potrebno navesti nov naslov v tujini, ki je pomemben predvsem za izvrševanje volilne pravice.

Dodatek z dne 15. januar 2014:

Odziv na ta članek je bil ogromen, tako v komentarjih spodaj, kot tudi na različnih socialnih medijih. Nekateri bralci so sporočili, da so davčni nerezidenti postali tudi s prijavljenim stalnim bivališčem v Sloveniji, spet drugi, da tega po več pritožbah in celo upravni tožbi niso uspeli doseči. 

Očitno je, da najbolj varna pot še vedno odjava bivališča. Če nimate razloga, da bi ostali prijavljeni, je to tudi moj nasvet.

Kot rečeno žal zgolj odjava stalnega bivališča (izguba rezidentskega statusa) še ne pomeni, da niste več zavezanec za plačilo davka v Sloveniji. To postanete šele z odločbo davčne uprave. Ta lahko (žal arbitrarno) presoja, če še imate “tesnejše osebne in ekonomske interese (središče življenjskih interesov)” v Sloveniji, predvsem če je posameznik obdržal “prebivališče, družino in lastnino v državi” (vir: DURS).

DURS bo ugotovitveni postopek sprožil na podlagi vaše vloge za ugotovitev rezidentskega statusa. Vloga je zelo obsežna in vas med drugim sprašuje po datumu vrnitve v Slovenijo, ali boste obdržali slovensko vozniško dovoljenje, potni list, če bo vaš zakonec ostal v Sloveniji, katero pohištvo boste obdržali v Sloveniji in kakšnega imate v stanovanju v tujini, ali boste obdržali telefonsko številko in podobne bizarnosti. Moj nasvet bi bil, da izpolnjujete iskreno, pred izpolnjevanjem pa poskrbite, da bo rezultat vprašalnika čim bolj ugoden (npr. zaprite vse bančne in varčevalne račune, odjavite telefonske številke, naročnine za časopise itd).

DURS priporoča, da obrazcu priložite tudi čim več dokazil, da res odhajate. Sam sem priložil pogodbo o zaposlitvi, novo zdravstveno zavarovanje, odjavo slovenskega zdravstvega zavarovanja, nov bančni račun itd.

Vlogo lahko vložite elektronsko, s pomočjo E-davkov preko obrazca (NF-LD Lastni dokument). Žal lahko priložite zgolj 1 datoteko, zato poskrbite da bodo obrazec in vse priloge skenirane skupaj v eni PDF datoteki.

Čez nekaj tednov (pri meni je trajalo 2 meseca) boste (če ste vse storili prav) prejeli potrdilo Upravne enote o odjavi stalnega bivališča iz RS in odločbo davčne uprave o tem, da niste več rezident. Oboje pošljejo v fizični obliki, na nov naslov. Šele s slednjim dokumentom lahko zanesljivo verjamete, da od vaše plače v tujini Republika Slovenija ne bo odmerila davkov.

Preden povsem zaprete “slovensko” poglavje pa vam priporočam še, da z uporabo E-davkov naredite vpogled v morebitne neplačane davke (Vpogledi -> Kartica zavezanca -> Pridobi nove podatke in nato klikaš Osveži dokler se ne pojavijo podatki za tekoče leto). Neprijetno bi namreč bilo, če bi pri morebitni vrnitvi čez nekaj let zgroženo ugotovili, da se vam je nabralo za nekaj sto evrov obresti in stroškov :)

Kako naprej?

Po nekaj mesecih v Berlinu sva se že dvakrat preselila. Tako pač je tu, dokler ne najdeš stalnega stanovanja (sedaj ga imava, jeej). Tudi ob ponovni preselitvi znotraj tuje države vam priporočam, da o tem obvestite tudi Slovenijo s pomočjo istega obrazca o odjavi stalnega bivališča, ki ste ga že poslali prvič. Vsakič boste nato v fizični obliki prejeli tudi potrdilo o tem. 

Voznikom vozniško in prometno dovoljenje velja tudi po odselitvi, in sicer do poteka. Obnoviti ga ne boste mogli, saj ga morate pridobiti v državi, kjer ste rezident. Zakonsko gledano ste sicer po preselitvi dolžni zamenjati vse dokumente v 30 dneh, vendar tega načeloma nihče ne kontrolira.

V kolikor se v Slovenijo vračate na obisk vam svetujem, da takrat uredite tudi zamenjavo naslova na osebni izkaznici in potnem listu. Oboje je na ambasadah možno, a precej dražje. Je pa zelo hecna izkušnja na slovenski osebni izkaznici zagledati tuj naslov :) Za vpis novega naslova ne potrebujete ničesar, saj ste bivališče v tujini prijavili že z zgornjimi obrazci.

Menjavi dokumentov ob preselitvi sem sicer posvetil tudi poseben zapis.

V komentarjih bom vesel tudi izkušenj drugih zdomcev, izseljencev in kar je ostalih kategorij svetovnih popotnikov :) Je bilo za vas bolj / manj komplicirano? 

Fotografija: Septomber